Dobrošli v naši spletni trgovini!

V nakupni košari ni artiklov.

Sladkorna bolezen

 

Kaj je sladkorna bolezen?

  • Diabetes mellitus, imenovana tudi sladkorna bolezen, je na svetu ena najpogostejših kroničnih bolezni presnavljanja.
  • Diabetes mellitus izhaja iz grške besede diabetes (= stalno potekajoč) in latinske besede mellitus (= medeno sladek), kar je glavna značilnost sladkorne bolezni.
  • Za diabetes mellitus je značilna zvišana vrednost krvnega sladkorja, ki jo povzroča premajhna ali sploh nikakršna proizvodnja inzulina.
  • Diabetes ugotavljamo po višini krvnega sladkorja. Enota za merjenje krvnega sladkorja je milimol na liter (mmol/l).
  • Vrednosti sladkorja v krvi:
    Od 3,5 mmol/L-5,6mmol/L NORMALNE VREDNOSTI.( na tešče)
    Na sladkorno bolezen kaže koncentracija sladkorja v krvi višja od 7mmol/L na tešče, oziroma nad 11mol/L po hranjenju.

 

OPREDELITEV SLADKORNE BOLEZNI PO MEDNARODNI FEDERACIJI DIABETIKOV (IDF)

  • Sladkorna bolezen je kronično stanje, kjer celice trebušne slinavke ne proizvajajo dovolj inzulina oziroma pri katerem telo proizvedenega inzulina ne more učinkovito rabiti. To glukozi, ki jo dobimo iz hrane oteži prehod v celice, zato te ne morejo normalno delovati. Zmoti se tudi presnova ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob.
  • Zaradi pomanjkanja inzulina pri sladkorni bolezni, organizem ne more več pravilno izkoriščati sladkorja, ki ga sam proizvaja ali ga dobiva s hrano. Organizmu manjka energija, zato začne razgrajevati maščobo. Razgradnji proizvodi maščobnih kislin, tako imenovani ketoni, vodijo k zastrupitvi organizma, če se pomanjkanje inzulina hitro ne nadomesti.

 

OPOZORILNI ZNAKI SLADKORNE BOLEZNI:

  • povečano izločanje vode (uriniranje)
  • stalna žeja ali lakota
  • slabo počutje
  • počasno celjenje ran in prask
  • izguba teže
  • zmanjšana odpornost

    V Sloveniji ima sladkorno bolezen 8% prebivalcev!

 

Samokontrola sladkorja v krvi

Namen samokontrole. Kdaj in kako pogosto?

Z redno samokontrolo krvnega sladkorja se lahko vnaprej izognete akutni motnji v presnavljanju in se zaščitite pred posledicami diabetičnih obolenj. Samokontrola je zlasti pomembna za sladkorne bolnike, ki si vbrizgavajo inzulin, ker morajo na osnovi izmerjenih vrednosti določati inzulinsko dozo.

Posebno pomembno je, da izmerjene vrednosti vnašate v dnevnik, ki ga ob rednih kontrolnih pregledih pokažete zdravniku.

Koristi samokontrole:

  • zaščita pred hipoglikemijo in hiperglikemičnimi odstopanji,
  • boljše razumevanje in regulacija sladkorne bolezni,
  • vpogled v soodvisnost presnavljanja,
  • spoznanje o vplivu telesne dejavnosti, hormonskih vplivov in stresnih situacij na krvni sladkor,
  • boljše razumevanje potrebnih ukrepov,
  • tesnejše sodelovanje in večje zaupanje v svetovalno skupino za sladkorno bolezen,
  • soodgovornost za zdravljenje,
  • boljša kakovost življenja zaradi večje varnosti v prostem času, med dopustom in pri športu,
  • boljše poklicne možnosti,
  • daljša življenjska doba zaradi preprečenih posledic sladkorne bolezni.

Pogostost merjenja krvnega sladkorja je odvisna od zdravljenja sladkorne bolezni.
Poleg tega je treba krvni sladkor kontrolirati v krajših obdobjih tudi v »izjemnih primerih«, npr. pri sumu na hiperglikemijo oz. ketoacidozo, pri boleznih z vročino, bruhanjem ali drisko kot tudi pri izrazitih odstopanjih od običajnega dnevnega ritma (npr. izmensko delo, dopust s časovnim zamikom).

ZA BOLJŠO SAMOKONTROLO SI LAHKO IZBERE TUDI NAŠE MERILNIKE KRVNEGA SLADKORJA.